Prvi znani zapisi kmetije na Želinu, oziroma po domače pri Želincu segajo v konec 14. stoletja. V tem obdobju so naši predniki pričeli z obdelovanjem manjše kmetije, ki je s trdim delom in s pomočjo hlapcev in dekel, sčasoma prerasla v srednje veliko kmetijo (cca. 63 ha).

Kmetija je prehajala iz roda v rod, vsaka generacija je na njej pustila svoj pečat. Vseskozi pa so se ukvarjali z živinorejo in poljedelstvom. Večino časa je bila kmetija samozadostna, presežke pa so prodajali, ter z zasluženim denarjem kupovali predvsem blago in sladkor. 

Tekom menjave generacij je kmetija doživljala vzpone in padce. Med I. in II. svetovno vojno je zaradi svoje strateško pomembne vojaške lege ostala nepoškodovana. Da je bilo na tem območju med vojno še kako pestro pričajo številne vojne ruševine kot so bunkerji in opazovalnice.